»Stran od smoga, / jekla in asfalta, / od kavarn in restavracij, / betonskih skladov, / viaduktov in avtocest, / od togih poročil in pogodb, / med temne, zaobljene hribe, / kjer diši po lesu in ljudje / v svojih drobnih ponovitvah / in oblačilih iz pozabljenih / desetletij kraljujejo / s svojimi kretnjami / in skromnimi načrti […].«
»Esejistika se mu namreč zdi 'tista najbolj neposredna zvrst, kjer lahko že na začetku poveš svoje mnenje, izraziš svoje stališče in ga vkomponiraš v čas'. Hkrati lahko 'uporabiš vso artilerijo svojega spomina', saj gre tradicionalno za odprto formo, ki dopušča tudi kakšne iracionalne, poetične vložke.«
»Nam 'izstopi' iz vsakdanjosti, utečenosti in navajenosti velikokrat v literaturi omogočijo drug pogled oziroma perspektivo in za to si je prizadeval tudi v esejih.«
»Knjiga esejev nastala v času negotovosti, ko je na lastno pobudo izstopil iz redne službe. A ta negotovost je bila, kot je dejal, nujna, saj prej 'ni reflektiral nekaterih stvari'.«
»Vendar tudi ni mogla, saj bi jo moral potem napisati z opombami in te opombe bi bili ti eseji.«
»Kljub konceptualističnim in postmodernističnim prvinam se nam prikazuje kot klasik in spreten obrtnik, kot čuteč individuum in estet, ki prisluškuje kozmičnemu stvarstvu, se mu čudi in dopušča, da zasije skozi barvit, optimističen izraz.«